Iza Strehar (1992) je na AGRFT diplomirala iz dramaturgije in magistrirala iz scenaristike. Kot scenaristka je podpisana pod več dokumentarnih in kratkih igranih filmov. Za svoj scenaristični celovečerni igrani prvenec Prasica, slabšalni izraz za žensko (režija Tijana Zinajić) je prejela nagrado vesna za najboljši scenarij. Scenarij za novi celovečerni igrani film Poslednji heroj je Iza napisala skupaj z režiserjem Žigom Vircem, film bo v kinih od novembra 2023. Poleg filma in televizije Iza sodeluje tudi z različnimi gledališči kot dramatičarka.

Agron Domi je ustanovitelj Filmskega inštituta v Tirani in Filmske komisije Albanije, tudi ustanovitelj in direktor Mednarodnega filmskega festivala v Tirani. Deluje kot distributer evropskih filmov v Albaniji in je član Evropske filmske akademije. Leta 1998 je studio FASADA soustanovil kot prvo albansko podjetje za promocijo, grafično oblikovanje in video produkcijo. Producent celovečercev, kratkih in dokumentarnih filmov (npr. Vrba Milča Mančevskega), televizijskih oglasov ipd.

Luis Fulvio Baglivi (1977) živi v Rimu. Je sodelavec Cinetece Nazionale pri CSC Fondazione in eden od avtorjev Fuori Orario cose (mai) viste, že 33 let trajajočega televizijskega programa, v celoti posvečenega kinematografiji, na italijanskem nacionalnem kanalu RAI 3. Pripravil je retrospektive in posvetila več režiserjem ter napisal tri knjige o filmu, posvečene Fredericku Wisemanu, Raffaeleju Andreassiju in Carmelu Beneju. Je avtor kratkih filmov CODA (2014), Il futuro di Era (2016), ’77 No Commercial Use (2017), Apocalypsever – Franco Maresco in La Casa è di chi l’abita – Porta Pia Occupata (2020), predstavljenih na filmskih festivalih po Evropi in Južni Ameriki.

Petja Labović (rojen 1993 v Mariboru) je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo diplomiral, pozneje pa magistriral iz dramske igre. Od leta 2017 je stalen član SNG Maribor, kjer je od takrat eden bolj dejavnih članov ansambla, prav tako pa se je pojavil v več slovenskih celovečercih in serijah. S svojim delom je gostoval na številnih festivalih, tudi mednarodnih, kjer je prejel naslednje nagrade; nagrada za skupinsko igro igralski ekipi Zborovanje ptic (Festival MESS, Sarajevo), nagrada za mladega igralca za vlogo Martina von Essenbecka v uprizoritvi Somrak bogov (Festivalu Teatar na raskršću, Niš), nagrada za najboljšo moško vlogo za vlogo Garcina v uprizoritvi Zaprta vrata (FIST Beograd), vesna za glavno moško vlogo za vlogo Antona v filmu Jezdeca (FSF). Kot mentor je dve sezoni sodeloval z Gledališčem Glej in društvom Moment pri njihovi platformi Študentteater.

Jelena Maksimović graduated in Film editing at the Faculty of Dramatic Arts in Belgrade. She has taught at the Faculty for Media and Communication in Belgrade, Digital Arts Department, since 2015. As an editor she worked on films such as The Load (2018), You Have the Night (2018), Celts (2021), and Landscapes of Resistance (2021) which screened in Cannes, Venice, Berlinale, Locarno, Rotterdam, Toronto and many others. She has directed two shorts and two feature films: Taurunum Boy (2018) and Homelands (Domovine, 2020), which premiered at Cinéma du Réel and FID Marseille, respectively. In addition to the film, she has achieved numerous collaborations in video art, spatial installations and theatre performances.

Milan Šimánek je bil rojen v Chebu. Magistriral je iz klasične arheologije in zgodovine na Masarykovi univerzi v Brnu, kjer danes prebiva. Od leta 2012 je zaposlen v Kino Art, kjer je imel najrazličnejše naloge – od kinooperaterja do programskega selektorja. Od takrat je tudi del produkcijske in programske ekipe Mednarodnega festivala kratkega filma BRNO16. Leta 2017 je postal direktor Kino Art. Rad ima filme (vsezvrstne), uživa pa tudi v branju, igranju starih video iger in sprehajanju svojih psov.

Kreativka, programska koordinatorka in vodja filmskega programa, ki deluje na kulturno-umetniškem področju že skoraj dve desetletji. Njeno življenje je prežeto z ljubeznijo do filmske umetnosti in kot strastna poznavalka filmskega sveta se vedno odzove na klic umetnosti. Meni, da so filmski vzorniki vodniki skozi labirint čustev in človeške duše. Njeno delo na Liffu je več kot zgolj vloga – je priložnost, da skupaj odkrivamo umetnost, ki nas navdihuje, in podelimo priznanja tistim, ki so ustvarili čarobne trenutke na platnu.

V filmski kulturi deluje že več kot deset let. Zaposlen je kot koordinator prireditev in kurator filmskega programa v Kulturnem domu Cerknica, ki je del Notranjskega regijskega parka. Pri delu skrbi za izvajanje programov filmske vzgoje in skrbno kuriran redni kino program. Prizadeva si, da evropski in neodvisni filmi dobijo ustrezno mesto v programu ter najdejo pot do gledalca v kinu. Sodeluje tudi v Art kino mreži Slovenije. Bil je član žirij na festivalih v Karlovih Varih, Sarajevu, Miškolcu in Portorožu.

Po izobrazbi krajinski arhitekt in fotograf, sicer pa filmoljub od mladih let. Zaposlen je v Zavodu Turizem in kultura Radovljica, kjer v Linhartovi dvorani Radovljica opravlja delo oblikovalca multimedije. Poleg oblikovanja sodeluje v pripravi in izvajanju kino programa, ki temelji na art filmskih vsebinah. Skozi oči fotografa pri izbiri filmov se usmerja k dobro zasnovani kameri in kadriranju, kot krajinski arhitekt pa se zaveda, da mora vsaka dobra ideja imeti zgodbo s prodornim sporočilom.

Michela Manente, ravnateljica in filmska kritičarka ter italijanska novinarka, dejavna v izobraževanju, zlasti medijske vzgoje. Je članica Nacionalne zveze italijanskih filmskih kritikov in združenja FIPRESCI. Sodeluje s časopisi (Messaggero di Sant'Antonio), spletnimi portali (Quarto potere) in filmskimi revijami. Redno se udeležuje osrednjih italijanskih in evropskih filmskih festivalov, pred kratkim je bila članica žirije na festivalih, kot so goEast (Nemčija), El Gouna (Egipt), Regard v Saguenayu (Kanada), Revine Lago, Reggio Calabria, Sulmona, Gaeta (Italija).

Mihai Fulger je filmski kritik, kustos in raziskovalec iz Bukarešte, zaposlen na Inštitutu za umetnostno zgodovino Romunske akademije. Kot filmski kritik deluje od leta 2002. Od 2008 je član Mednarodne zveze filmskih kritikov (FIPRESCI) in od 2018 Evropske filmske akademije (EFA). Od leta 2007 sodeluje, predvsem kot selektor, z različnimi domačimi in mednarodnimi filmskimi festivali. Kot član kritiške žirije je sodeloval na številnih pomembnejših mednarodnih filmskih festivalih (Beograd, Berlin, Pusan, Cluj-Napoca, Gijón, Karlovi Vari, Pulj, Stockholm, Varšava itd.). Od leta 2013 je urednik četrtletne revije Film, ki jo izdaja Romunska zveza filmskih ustvarjalcev (UCIN). Sodeluje z različnimi romunskimi ter mednarodnimi tiskanimi in spletnimi publikacijami. Združenje filmskih kritikov v okviru romunske zveze UCIN mu je podelilo nagrado za prvo filmsko knjigo (The "New Wave" of Romanian Cinema, 2006) in diskurze o filmu (2020). Med letoma 2012 in 2020 je deloval pri romunskem nacionalnem filmskem arhivu (ANF), predvsem kot režiser in kurator romunske kinoteke v Bukarešti.

Živa Emeršič je novinarka, filmska kritičarka in urednica. Vodila je nagrajeno radijsko oddajo o filmu Gremo v kino, na Televiziji Slovenija je bila urednica oddaj o kulturi, urednica Dokumentarnega programa  in odgovorna urednica Kulturnih in umetniških programov, vodila je oddaje o filmu Umetni raj, o kulturi Osmi dan in studijske okrogle mize, poročala z mednarodnih filmskih festivalov od Berlina, Cannesa, Benetk in drugih. Od leta 1999 do 2002 je bila programska direktorica Festivala slovenskega filma v Portorožu. Vse obdobje je bila aktivna članica FIPRESCI, v času od 1992 do 1996 tudi podpredsednica,  članica žirij na mednarodnih festivalih. V letih 2011-2013 je  za RTVS poročala iz Argentine. Je avtorica in scenaristka  več dokumentarnih filmov. Zdaj deluje kot filmska kritičarka in članica komisij za javne razpise na RTVS in SFC.